Intervju z režiserjem Igorjem Šterkom

Na Osnovni šoli Dobravlje nas je 27. 10. 2017 obiskal Igor Šterk, režiser številnih filmov. V Ajdovščini smo si teden dni prej ogledali slovenski film Pojdi s mano. Govori o štirih prijateljih, ki imajo nalogo, da posnamejo fotografijo na temo »neznana Slovenija«. Odidejo v gozd, kjer se izgubijo.

Film nam je bil všeč, zato smo še toliko bolj z veseljem prisluhnili režiserju.

ALI NAM LAHKO POVESTE, KAKŠEN UČENEC STE BILI?

Znal sem tudi kaj ušpičiti in bil sem tudi poreden. Posebej v nižjih razredih. Seveda pa sem bil tudi priden. Včasih  klepetav, vendar pa kakšnih velikih izpadov nisem imel.

STE ŽE OD MALIH NOG VEDELI, DA ŽELITE POSTATI REŽISER?

Pravzaprav ne. V osnovni šoli mi je bila zelo všeč zgodovina. Zgodovinski dogodki so me zelo privlačili. Ob začetku srednje šole sem dobil prijatelje, s katerimi smo delali krajše filmčke. Ob tem pa sem tudi zelo rad hodil v kino. V četrtem letniku je padla odločitev, da grem na AGRFT. To me je sicer zanimalo, vendar pa ni bilo to moje sanjsko področje. Veliko časa sem dvomil, če sem se prav odločil.  

ALI NAM LAHKO RAZLOŽITE, KAJ POČNE REŽISER?

Je oseba, ki vodi snemanje filma. Najprej je treba imeti scenarij. Pisec knjige je prišel do mene z idejo, da bi posneli film. Skupaj sva sodelovala in se dogovarjala. Kasneje smo poiskali igralce. Nato režiser izbere tudi celotno ekipo.  

       STE ŽE V OTROŠTVU IMELI KAKŠNEGA VZORNIKA?

Kot prvi je bil Charlie Chaplin. Všeč mi je bil tudi film o Oskarju Schindlerju. Veliko je bilo filmov, režiserjev in težko bi izpostavil samo enega.

STE ŽE V MLADOSTI IMELI ČUT ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM?

Rad sem zahajal v kino, gledališče. To mi je bilo v veselje. En film sem si tudi večkrat ogledal. Tudi v gledališče sem zahajal, ampak moja glavna strast je bil vedno kino.

       STE  RAZMIŠLJALI TUDI O IZOBRAŽEVANJU V TUJINI?

Niti ne. Je pa bilo veliko mojih kolegov, ki so študirali v tujini. Razmišljal sem, da če ne bi bil sprejet v Ljubljani, bi poiskal možnost v tujini. Je pa ta možnost še vedno odprta.

       S ČIM SE UKVARJATE V PROSTEM ČASU?

 Rad igram šah …

       O ČEM GOVORI VAŠ DOKUMENTARNI FILM RAZGLEDNICE?

Ko sem bil v drugem letniku akademije, sva s prijateljem zbirala stare razglednice.  Zanimivo je bilo, kaj so si ljudje pisali. Večino jih je napisala neka gospa. Ko sva to našla, se je izkazala kot krasna zgodba o ženi in možu. Zdravnik je ženi predlagal, naj potuje po otokih zaradi zdravja. Prikazuje čas do 2. svetovne vojne. Lepo prikaže tudi mišljenje takratnih ljudi. Vse to naju je navdušilo. In nastal je film.

 

ZARADI KATEREGA DELA STE BILI UVRŠČENI NA FILMSKI FESTIVAL?

To je bil film Ljubljana, drugi celovečerni film. Gre za zgodbo mladih ljudi, ki iščejo prostor pod soncem. Eni so malce izgubljeni, vsi so v svojem življenjskem okolju. 

ZAKAJ STE SE ODLOČILI, DA NAREDITE VEČ KRAJŠIH FILMOV IN NE CELOVEČERNIH?

Kratke filme sem snemal na akademiji zaradi študijskih obveznosti. Ko sem dobil idejo za kratek film, sem ga posnel. V zadnjih letih snemam bolj celovečerne. Je pa odvisno od zgodbe. Če se mi zdi zgodba primerna za dokumentarni film, posnamem tega. Če se mi zdi bolj prikladna za kratek film, posnamem kratkega.

       KDAJ IN KAKO SE JE ZAČELA VAŠA KARIERA?

Ko začneš delati filme, se začne tvoja kariera.

STE TUDI PREŠERNOV NAGRAJENEC?

Dobil sem nagrado Prešernovega sklada za film Ekspres, ekspres. V Sloveniji je imel zelo dobre odzive. Dobil je 15 mednarodnih nagrad.

ALI JE BIL FILM ODGROBADOGROBA NAJVEČKRAT NAGRAJEN?

Da.

       KAKO BI NADALJEVALI POVED: FILM JE …

Film je zame strast, je čudovita stvar. Je užitek, ko sedim v dvorani in gledam na platno.  

KAKO STE PRIŠLI NA IDEJO, DA BI POSNELI FILM POJDI Z MANO?

Snemanje je predlagal pisec te knjige. Prebral sem jo in me je zelo navdušila.

NAM LAHKO ZAUPATE, KOLIKO IGRALCEV SE JE PRIJAVILO NA AVDICIJO?

Bilo jih je okrog 800. Oglas za to avdicijo smo dali na Facebook. Bil je pa izziv, saj se je izkazalo, da je veliko dobrih mladih igralcev.  

       ALI SO IMELI IGRALCI TEŽAVE Z UČENJEM BESEDILA?

Bili so zelo pridni. Film smo snemali poleti. To je bilo najbolj enostavno, saj ni bilo šole in tudi vreme je bilo ugodno. To pa je seveda pomenilo tudi veliko žrtvovanje za te otroke. Igralec, ki v filmu igra Ota, je živel v Kopru in imeli smo možnost, da smo snemali samo med vikendi. Vsak vikend od marca do konca pouka smo se dobivali.

ALI JE BILO NAČRTOVANO, DA STE IZBRALI OTROKE IZ MESTA?

Načeloma ja. Oto (Mak Tepšić) mi je bil všeč, ker je bil doma iz Kopra, saj je imel primorski naglas in smo to tudi uporabili v filmu.

JE MED IGRALCI PRESKOČILA KAKŠNA ISKRA?

Seveda je.

         ALI SE VAM JE NA SNEMANJU ZGODILA KAKŠNA DOGODIVŠČINA?

Film smo snemali na različnih lokacijah, izbirali smo kraje po Sloveniji. Bili smo na lokacijah, kjer res ni bilo signala. Naenkrat ugotovimo, da smo vsi tam, razen kombija s snemalci. Kar dolgo je trajalo, da smo se dobili, zato smo začeli snemati z enourno zamudo.

ALI JE BILO SNEMANJE ODVISNO OD VREMENA?

Pri snemanju si zelo odvisen od vremena. Imeli smo srečo, saj ni bilo veliko dežja. Prizor z dežjem smo uprizorili s pomočjo gasilcev, ki so s curkom vode poškropili igralce.

ALI STE SE MED SNEMANJEM ZABAVALI?

Bilo je naporno, vendar pa se zmeraj dogaja kaj zabavnega.

KAKO STE IZBIRALI KRAJE SNEMANJA? KJE JE BILO POSNETIH NAJVEČ KADROV?

Izbirali smo zanimive pa tudi neznane kraje. Prizor z votlino je bil posnet pri Velenju, prizor s tolmuni v Goriških brdih, prizor, v katerem eden izmed otrok skoraj pade v prepad, smo snemali v okolici Bovca.  

       VIDELI SMO, DA SO SE STVARI PREMIKALE ZELO HITRO. KOLIKO KAMER STE UPORABILI?

Uporabili smo po dve kameri, saj omogočata hitrejše snemanje. Odvisno je od situacije in težavnosti prizora.

NAM LAHKO POVESTE KAJ O EFEKTIH V FILMU?

Ko nekdo visi z drevesa, je potrebno vrvi zbrisati. Seveda tega prizora nismo snemali 20−30 metrov nad tlemi, ampak smo vrh drevesa odrezali in ga postavili na tla ter snemali le 4 metre nad tlemi.

DOBILI STE KAR NEKAJ NAGRAD ZA FILM. KAJ VAM TE POMENIJO?

Ja, leto, dve porabiš za film, ki je dolg le eno uro. To ti seveda veliko pomeni. Veseli smo bili nagrade publike in nagrade za film v tujini.  

 

Z Igorjem Šterkom so se pogovarjali Martina Brataševec, Jani Bratož in Luka Štrukelj.

Intervju povzel Luka Štrukelj, 9.a, OŠ Dobravlje

 

 

 

Obisk režiserja Igorja Šterka

Tik pred jesenskimi počitnicami smo na matični šoli v Dobravljah zaključili teden dejavnosti z obiskom filmskega režiserja Igorja Šterka. Pogovor z njim  so vodili naši šolski novinarji Martina Brataševec, Luka Štrukelj in Jani Bratož. Intervju bomo objavili naknadno. Ponosni smo, da je posnel tako odličen slovenski film kot je Pojdi z mano, ki ga priporočamo v ogled vsem od 10 leta starosti naprej. Naši učenki Inge Novinc in Zala Lozar sta o filmu napisali sledeče:

Pa še fotografije z obiska:

Razstava ob tednu filma

Učenci predmetne stopnje so si 23. oktobra 2017 v sklopu projekta Teden filma ogledali Film Pojdi z mano v režiji Igorja Šterka. Po ogledu so v učilnicah potekali pogovori z učenci. Med pogovori so učenci zapisali tudi kratke refleksije, iz katerih je nastala pričujoča razstava v šolski avli.

Filmska vzgoja

Letos osnovne šole v občini Ajdovščina in Vipava skupaj z Zvezo kulturnih društev Ajdovščina že četrtič organiziramo teden filma za naše učence. Od lani sodeluje tudi Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, glede na izbor filma pa se nam pridružita tudi Vrtec Ajdovščina in zavod Cirius Vipava. Zaradi velikega števila sodelujočih in večjih generacij letos to ni več zgolj teden filma, temveč je dogodek prerasel v dneve filma, ki bodo potekali v Dvorani prve slovenske vlade od 16. do 24. 10. 2017. Letošnji datum sovpada z dnevom evropskega art kina, ki ga obeležujemo 15. 10. 2017.

Pod pokroviteljstvom Občine Ajdovščina in Zveze kulturnih društev Ajdovščina si bo letos izbrani film ogledalo okrog 3000 mladih (od tega 2300 osnovnošolcev, 160 otrok iz vrtca in okrog 500 srednješolcev). Učenci Osnovne šole Dobravlje bodo letos na vrsti za ogled filmov v ponedeljek, 23. oktobra. Ta dan bo v celoti posvečen filmski vzgoji. Poudariti velja, da je Osnovna šola Dobravlje glavna pobudnica in tudi krovna organizatorka dogodka.

Vsako leto skupina učiteljev izbere filme, ki nudijo pristno filmsko umetniško doživetje, obenem pa odpirajo vrsto vprašanj o družbi, medosebnih odnosih, željah, možnostih, strahovih ipd. Učitelji učence na ogled pripravijo s krajšim razgovorom, po ogledu pa sledita, pogovor in refleksija. Najmlajši likovno ustvarjajo, pišejo zapise, na šolah po ogledu pripravimo razstave. »Za mnoge otroke je šola edini kraj, kjer se lahko srečajo z umetnostjo, zlasti s filmsko umetnostjo. Če se srečanje s filmsko umetnostjo ne bo zgodilo v šoli, se ne bo zgodilo nikjer«, pravi Alain Bergala, francoski filmski pedagog, eden izmed ključnih oblikovalcev filmske vzgoje v Franciji, ki jo kot vzor postavljajo vsem državam, svoje misli in poglede pa povzema v knjigi Vzgoja za film, ki jo imamo od letos tudi v slovenščini.

Enkrat na leto je malo, toda če pomislimo, da se to ponovi dvakrat v vrtcu, devetkrat v osnovni šoli in štirikrat v srednji šoli, pa to ni več tako neznatno. Gre za enkratna celostna filmska doživetja, ki se mladih globlje dotaknejo in jim zagotovo ostanejo v spominu. Zavedajo se, da poleg komercialnih filmov obstajajo še drugačni filmi, kot tisti, ki jim nudijo zgolj uro in pol zabave, nato pa jih pozabijo. Izbrani filmi nudijo učencem drugačen pogled na določeno temo, kritičen razmislek, prebujajo občutljivost, intuicijo.

Učitelji učence pri pogovoru spoznavamo v povsem drugačni luči. Med pogovorom imajo možnosti izraziti svoje mnenja prav vsi, in s svojimi izvirnimi mnenji in občutenji nas presenetijo tudi taki, ki mnogokrat ostanejo neopaženi. Učitelji projekt podpirajo, brez njihove podpore in velike vneme, da vodijo pogovore, dogodka ne bi mogli izpeljati. Projekt pa je številne učitelje spodbudil, da posegajo po filmu tudi kot pripomočku za obravnavo aktualnih tem pri različnih predmetih. V zadnjih letih je bilo v Evropi narejenih veliko dobrih animiranih in pa tudi mladinskih filmov, ki niso na veliko oglaševani, in jih je mogoče videti le v določenih kinematografih. Naši učenci pa imajo do teh ustanov omejen dostop, saj v lokalnem okolju še nimamo kina, ki bi sistematično prikazoval izbrane filme za otroke in mladino. Tako je vsaka taka odločitev učitelja pohvalna. Projekt pa poleg ostalih prednosti tudi zmanjšuje neenakost v okolju.

Izbrani filmi za letošnje leto:

Najmlajši si bodo ogledali norveški animirani film Hokus pokus Albert, ki ga je režirala Torill Kove. Film obravnava odraščanje in prevzemanje odgovornosti. Govori o dečku Albertu, ki si nadvse želi psa. Ker oče meni, da je še premajhen, želi denar privarčevati sam. Za hip pomisli, da bi se ga dalo tudi pričarati. A kmalu spozna, da s čarovnijo svojih težav ne bo mogel reševati. Film poleg tega obravnava še odnos do starejših, razne konfliktne situacije med vrstniki in kako jih premagovati.                http://www.kinodvor.org/spored/hokus-pokus-albert-aberg/

Za učence predmetne stopnje je letos izbrani slovenski film Pojdi z mano, ki je bil posnet v režiji Igorja Šterka po istoimenskem romanu Dušana Čaterja. Skupina prijateljev se poda na podeželje, kjer želijo posneti izvirne fotografije za šolski natečaj. Kot mestni otroci nekatere posebnosti podeželja doživijo kot nekaj grozljivega. V gozdu se izgubijo, mobilni telefoni odpovejo in prepuščeni so lastni iznajdljivosti in sodelovanju. Pri tem pridejo na dan njihove osebne lastnosti pri premagovanju težav, soočijo se z lastnimi strahovi. Da bi to še poudarili, film zaznamujejo elementi grozljivke. Sicer pa film odlikujejo odlična igra mladih igralcev, izjemna fotografija, ton, glasba, montaža in čudovite lokacije. Učenci matične šole Dobravlje bodo imeli v petek 27. 10. priložnost spoznati režiserja Igorja Šterka in se z njim pogovarjati o nastajanju filma.  http://www.kinodvor.org/spored/pojdi-z-mano/

Srednješolci so izbrali film Kapitan Fantastični. Tudi ta nudi številne teme za pogovore o alternativnih načinih vzgoje, potrošništvu, uporništvu ipd.  http://www.kinodvor.org/spored/captain-fantastic-103488/

Primer spodbujanja umetnostne vzgoje, povezovanja šol in sodelovanja z občino ter Zvezo kulturnih društev je Ministrstvo za kulturo prepoznalo kot primer dobre prakse in večkrat smo bili povabljeni, da ga predstavimo na posvetih o spodbujanju kulturne vzgoje, nazadnje smo primer predstavili na radiu ARS v forumu o spodbujanju umetnostne vzgoje na šolah.  http://ars.rtvslo.si/2017/09/arsov-forum-119/

Mirjam Kalin

Pozdrav iz Danske

Učenci 9. razredov, ki so se udeležili mendarodne izmenjave z dansko šolo Vallekilde Horve Friskole in učiteljici mentorici Danica Krapež in Ana Čelik Čibej, nam sporočajo, da sta pot in prvi dan minila mirno in zanimivo. Prvi dan v šoli je bil prijetno aktiven, učenci so dobre volje in navdušeni nad vsemi novostmi. Iz Danske nam pošiljajo mnogo lepih pozdravov.

Mirjam Kalin, ravnateljica

Slovenski knjižnično-muzejski Mega kviz 2017/2018

12. cikel

Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz je moderna oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja. Cilj je spoznavanje naravne in kulturne dediščine.

 

Letošnja tema je:

KRAS = KAMEN + VODA

 

Letos ga bomo reševali z učenci od 6. do 9. razreda. Delo bo potekalo v obliki medpredmetnih povezava knjižnično-informacijskih znanj, naravoslovja, biologije, gospodinjstva …

Več na spletni strani: www.megakviz.si

 

 

MEGA KVIZ 2016/17

11. cikel

NAŠE MALO VELIKO MORJE

Letos smo z reševanjem začeli  z učenci 6. in 7. razreda. Reševanje smo povezali s temo letošnje osrednje šolske prireditve, ki je imela naslov VODA – DAR, RADOST, ŽIVLJENJE. Voda – morje.

(več …)

Stran 1 od 1912345...10...Zadnja »