Razstava ob tednu filma

Učenci predmetne stopnje so si 23. oktobra 2017 v sklopu projekta Teden filma ogledali Film Pojdi z mano v režiji Igorja Šterka. Po ogledu so v učilnicah potekali pogovori z učenci. Med pogovori so učenci zapisali tudi kratke refleksije, iz katerih je nastala pričujoča razstava v šolski avli.

Tekmovanje “Bober” 2017/18

bober-m

Šolsko tekmovanje iz računalništva je potekalo v tednu od 13. do  17. novembra 2017. Učenci od 2. do 5. razreda  so reševali naloge na papir, starejši pa na računalnik prek spletnega tekmovalnega sistema. Najboljši na šolskem tekmovanju so osvojili bronasta priznanja.

Naloge in rešitve si lahko ogledate na povezavi: http://dajmi.fri.uni-lj.si/bober/Bober-2017-solsko.pdf 

 

2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred

Gaja Stanič

Valentin Rodman

Tobija Bitežnik

Pavlina Černigoj

Matic Mihelj

Jan Brataševec

Jaka Pirjevec

Alesija Samec

Eva Pavlina Lisjak

Zarja Čermelj

Eva Rijavec

David Babnik

Benjamin Prinčič

Filip Pišot

Sara Kerševan

Miha Valič

Miha Marjanovič

Hana Kompara

Job Birsa

Lina Štolfa

Lara Furlan

Blaž Medvešček

Špela Černigoj

Jana Bratina

Vita Štrukelj

Enej Kante

 Ema Kočevar

Luka Šinigoj

Anika Vodopivec

Leja Slokar

Lana Pejakić

Andrej Brataševec

Lea Podgornik

Samuel Leban

Zala Lozar

Blaž Črv

Hana  Mamić

Aljaž Ušaj

 

 

 

 Lara Lozar

Anej Remec

Gašper Samec

 

 Miha Kočevar

Manuel Montes

Gaja Brataševec

Monika Medvešček

Matija Maiti

Jure Šinigoj

Lara Deotto Bat

Maja Likar

Maša Marc

Meta Vidmar

Samo Vetrih

Simon Kosovel

Nik Gregorič

 

Tekmovanje “Bober” 2016/17

Šolsko tekmovanje iz računalništvo je potekalo v tednu od 7. do  11. novembra 2016. Učenci od 2. do 5. razreda  so reševali naloge na papir, starejši pa na računalnik prek spletnega tekmovalnega sistema. Najboljši na šolskem tekmovanju so osvojili bronasta priznanja.

DOBITNIKI BRONASTIH PRIZNANJ

2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred

Luka Ipavec

Mark Keber

Jakob Kralj

Miha Marjanovič

Arne Oven

Filip Pišot

Brina Štolfa

 

 

Adam Batagelj

Job Birsa

Tristan Čebron

Matej Bratož

Lara Furlan

Enej Kante

Maks Malik

Klara Mahkovec

Blaž Medvešček

Melisa Mrevlje

Ela Mrmolja

Vita Štrukelj

Žiga Žerovec

 

 Ema Kočevar

 Hana  Mamić

Agnes Remec

Miha Remec

Sofija Kralj

Zala Lozar

Maša Kržič

Denis Premrn

Manca Rupnik

Karin Štor

 

 

 Lara Lozar

Loris Trošt

Miha Kočevar

Hana Slokar

 Matija Maiti

Jure Šinigoj

 Eva Podgornik

Ana Medvešček

Kristina Novak

Jernej Petrovčič

 

 

(več …)

Projekt RASTEM S KNJIGO 2017/2018

Projekt poteka v okviru kulturnega dne Spoznavajmo kulturne ustanove in pomembne kulturen ustvarjalce našega kraja.

24.oktobra smo z učenci 7. razreda obiskali Lavričevo knjižnico, Pilonovo galerijo in spominsko sobo Danila Lokarja v Ajdovščini.

Kulturni dan smo povezali z izvedbo projekta Rastem s knjigo 2017/2018.

Vsi učenci so prejeli v dar knjigo pisatelja Mihe Mazzinija Zvezde vabijo.

Več o projektu na spletni strani :www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/

(več …)

Vablence – najstarejši drenažni sistem na Vipavskem, mogoče tudi v Evropi!

 

V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so se odvijali po naši »stari« celini od 23.–30. septembra smo tudi na naši šoli poskrbeli zanimiv kamenček v tem prireditvenem mozaiku.

Že v idejni fazi smo se kot ožji tim dogovorili, da bomo v primeru sodelovanja na Dnevih skušali predstaviti nekaj našega, vipavskega.

Letošnja tema Dnevov evropske kulturne dediščine je bila: Voda od mita do arhitekture. Ob mitih, povezanih z vodo, nam pridejo na misel vsi mogoči povodni možje in vodne vile. Seveda so tu še pripovedi o nesrečnikih, ki jih je voda trajno vzela med svoje nedrje – pripovedi, ki pogosto krožijo med prebivalci, ki živijo ob večjih rekah. Nič takega nismo imeli. Kaj pa naša lokalna vodna arhitektura? Mlini? Mostovi? … Male hidroelektrarne, vodnjaki, jezovi, žage? – Vse to je bilo že enkrat do nekajkrat popisano. Kaj novega naj še dodamo k vsemu že raziskanemu? Pa nismo dolgo iskali!

Pred letom dni smo na šoli gostili lokalno pisateljico Magdaleno Saksida, ki nam je predstavila svojo knjigo »Skrito v vablenci«. Nekoč so se otroci v teh vablencah radi skrivali. Mi pa še vemo ne, kako so sploh izgledala ta skrivališča, ali sploh še obstajajo in kje jih iskati.

Po izbrskanju začetnih informacij in krajšem ogledu nekaj vablenc na terenu je delovna ekipa za učence sestavila krajša navodila s slikovnim gradivom za raziskovanje, in takrat se je začelo zares. Iniciativo smo od tega trenutka prepustili učencem in nekateri so se zares izkazali. Še bolj razveseljivo je bilo, da so za terensko delo nujno potrebovali »lokalne vodiče« in to so bili po navadi starši, stari starši in sosedje.

Z učenci smo se dogovorili, da bodo vsako vablenco popisali in fotografirali. Najdene vablence smo na šoli vrisali na zemljevid. Dragoceni so bili zapisi o pomenu, vzdrževanju in gradnji vablenc, ki so jih učenci zapisali po pripovedovanju starejših. Tudi glede fotografskega gradiva nismo komplicirali. Štela je vsaka fotografija, posneta s katerokoli napravo za zajem slike. Najpogosteje uporabljen je bil »pametni« telefon. In nabralo se je mnogo gradiva.

Rezultat je bil krasen. Ko smo združili vse najdbe učencev in učiteljev, se je na zemljevidu pokazala sistematična mreža vkopanih odvodnih kanalov, s katerimi so domačini stoletja sobivali z vodo, ki bi jim sicer zemljo odplavljala. Skrilje, Vrtovin in zlasti Kamnje so vasi, ki so bile v preteklosti pretežno samooskrbne in večino hrane so si vaščani pridelali na terasah. Z vablencami so uspeli obdržati terase v zavidljivo dobrem stanju, kljub obilici padavin in izvirov, ki so značilni za vasi, kjer so jih naši predniki gradili. Prišli smo do zaključka, da so bile vablence sicer mala in preprosta, a zelo učinkovita iznajdba, ki je preprečevala erozijo in ohranjala rodnost podčavenskih sadovnjakov, njiv, vinogradov in vrtov.

Opazili smo tudi, da so mnoge vablence uničene zaradi novejših posegov v terase. Želeli bi, da bi se najbolj funkcionalne in najlepše ohranijo tudi za današnje in bodoče rodove tudi zato, ker so zgrajene z veliko mero občutka za sobivanje s ključnimi naravnimi silami, kot je voda.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali tako ekipi šolnikov, kot učencem pri odkrivanju vablenc in vsega, kar je povezano z njimi.

Ekipo, ki je promovirala raziskovanje vablenc na šoli smo sestavljali: Ksenija Trebovc, Polona Puc, Mirjam Kalin in Peter Valič:

Peter Valič

Popise vablenc in druge drobne vodne arhitekture so prispevali:

Selo: Jani Bratož, Selo: Kevin Klančič, Skrilje: Hana Mamič, Skrilje – Rušti: Tinkara Stres, Ema Gregorčič in Hana Hočevar, Stomaž – Bratini: Zala Lozar, Stomaž: Kaja Fučka, Stomaž: Matevž Fučka in Leo Peranovič, Kamnje: šolniki + domačini, Kamnje: Kristina Batagelj (novejše), Vrtovin: Luka Mervič, Vrtovin – Fevči: Nuša in Manca Rupnik, Vrtovin – Lozarji: Špela Lozar in Ana Ipavec, Velike Žablje – Brith: Aljaž Hvalič Aljaž Brecelj Teo Ličen, Velike Žablje – Brith: Luka Pizzoni in Domen Deotto Bat, Vrtovče: Tonja Čibej, Sara Vrtovec Tia Vrtovec, Črniče: Manuel Montes, Dobravlje: Kaja Šinigoj in Sara Jerkovič, Potoče: Ema Rodman, Male Žablje: Ana Verč

Fotografije vablenc so prispevali:

Matevž Fučka, Leo Peranovič, Luka Pizzoni, Domen Deotto Bat, Michel Batagelj, Manuel Montes, Tinkara Stres, Ema Gregorčič, Hana Hočevar, Maja Likar, Nika Verč, Lucija Nusdorfer, Andraž Mikuž, Luka Mervič, Klara Stopar, Jani Bratož, Kevin Klančič, Elin Trobec, Mark Cigoj, Filip Sluga, Gašper Samec, Tjaš Pahor, Loris Trošt, Lara Lozar, Anej Remec

 

STEN VILAR – naš letošnji literarni gost

Letošnji literarni gost je bil STEN VILAR.

Kot pedagog, igralec in animator nam je uprizoril čudovito zgodbo o Gusarju Bertu.

Priredil jo je po slikanici Gusar Berto, ki sta jo napisala ter ilustrirala Ingrid in Dieter Schubert.

V dveh izvedbah so uživali učenci predmetne in razredne stopnje.

Zgodba O PRIJATELJSTVU med osamljenim gusarjem in malim Lukom je bila lepa za oko ter bogata za srce.

šolska knjižnica

Filmska vzgoja

Letos osnovne šole v občini Ajdovščina in Vipava skupaj z Zvezo kulturnih društev Ajdovščina že četrtič organiziramo teden filma za naše učence. Od lani sodeluje tudi Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, glede na izbor filma pa se nam pridružita tudi Vrtec Ajdovščina in zavod Cirius Vipava. Zaradi velikega števila sodelujočih in večjih generacij letos to ni več zgolj teden filma, temveč je dogodek prerasel v dneve filma, ki bodo potekali v Dvorani prve slovenske vlade od 16. do 24. 10. 2017. Letošnji datum sovpada z dnevom evropskega art kina, ki ga obeležujemo 15. 10. 2017.

Pod pokroviteljstvom Občine Ajdovščina in Zveze kulturnih društev Ajdovščina si bo letos izbrani film ogledalo okrog 3000 mladih (od tega 2300 osnovnošolcev, 160 otrok iz vrtca in okrog 500 srednješolcev). Učenci Osnovne šole Dobravlje bodo letos na vrsti za ogled filmov v ponedeljek, 23. oktobra. Ta dan bo v celoti posvečen filmski vzgoji. Poudariti velja, da je Osnovna šola Dobravlje glavna pobudnica in tudi krovna organizatorka dogodka.

Vsako leto skupina učiteljev izbere filme, ki nudijo pristno filmsko umetniško doživetje, obenem pa odpirajo vrsto vprašanj o družbi, medosebnih odnosih, željah, možnostih, strahovih ipd. Učitelji učence na ogled pripravijo s krajšim razgovorom, po ogledu pa sledita, pogovor in refleksija. Najmlajši likovno ustvarjajo, pišejo zapise, na šolah po ogledu pripravimo razstave. »Za mnoge otroke je šola edini kraj, kjer se lahko srečajo z umetnostjo, zlasti s filmsko umetnostjo. Če se srečanje s filmsko umetnostjo ne bo zgodilo v šoli, se ne bo zgodilo nikjer«, pravi Alain Bergala, francoski filmski pedagog, eden izmed ključnih oblikovalcev filmske vzgoje v Franciji, ki jo kot vzor postavljajo vsem državam, svoje misli in poglede pa povzema v knjigi Vzgoja za film, ki jo imamo od letos tudi v slovenščini.

Enkrat na leto je malo, toda če pomislimo, da se to ponovi dvakrat v vrtcu, devetkrat v osnovni šoli in štirikrat v srednji šoli, pa to ni več tako neznatno. Gre za enkratna celostna filmska doživetja, ki se mladih globlje dotaknejo in jim zagotovo ostanejo v spominu. Zavedajo se, da poleg komercialnih filmov obstajajo še drugačni filmi, kot tisti, ki jim nudijo zgolj uro in pol zabave, nato pa jih pozabijo. Izbrani filmi nudijo učencem drugačen pogled na določeno temo, kritičen razmislek, prebujajo občutljivost, intuicijo.

Učitelji učence pri pogovoru spoznavamo v povsem drugačni luči. Med pogovorom imajo možnosti izraziti svoje mnenja prav vsi, in s svojimi izvirnimi mnenji in občutenji nas presenetijo tudi taki, ki mnogokrat ostanejo neopaženi. Učitelji projekt podpirajo, brez njihove podpore in velike vneme, da vodijo pogovore, dogodka ne bi mogli izpeljati. Projekt pa je številne učitelje spodbudil, da posegajo po filmu tudi kot pripomočku za obravnavo aktualnih tem pri različnih predmetih. V zadnjih letih je bilo v Evropi narejenih veliko dobrih animiranih in pa tudi mladinskih filmov, ki niso na veliko oglaševani, in jih je mogoče videti le v določenih kinematografih. Naši učenci pa imajo do teh ustanov omejen dostop, saj v lokalnem okolju še nimamo kina, ki bi sistematično prikazoval izbrane filme za otroke in mladino. Tako je vsaka taka odločitev učitelja pohvalna. Projekt pa poleg ostalih prednosti tudi zmanjšuje neenakost v okolju.

Izbrani filmi za letošnje leto:

Najmlajši si bodo ogledali norveški animirani film Hokus pokus Albert, ki ga je režirala Torill Kove. Film obravnava odraščanje in prevzemanje odgovornosti. Govori o dečku Albertu, ki si nadvse želi psa. Ker oče meni, da je še premajhen, želi denar privarčevati sam. Za hip pomisli, da bi se ga dalo tudi pričarati. A kmalu spozna, da s čarovnijo svojih težav ne bo mogel reševati. Film poleg tega obravnava še odnos do starejših, razne konfliktne situacije med vrstniki in kako jih premagovati.                http://www.kinodvor.org/spored/hokus-pokus-albert-aberg/

Za učence predmetne stopnje je letos izbrani slovenski film Pojdi z mano, ki je bil posnet v režiji Igorja Šterka po istoimenskem romanu Dušana Čaterja. Skupina prijateljev se poda na podeželje, kjer želijo posneti izvirne fotografije za šolski natečaj. Kot mestni otroci nekatere posebnosti podeželja doživijo kot nekaj grozljivega. V gozdu se izgubijo, mobilni telefoni odpovejo in prepuščeni so lastni iznajdljivosti in sodelovanju. Pri tem pridejo na dan njihove osebne lastnosti pri premagovanju težav, soočijo se z lastnimi strahovi. Da bi to še poudarili, film zaznamujejo elementi grozljivke. Sicer pa film odlikujejo odlična igra mladih igralcev, izjemna fotografija, ton, glasba, montaža in čudovite lokacije. Učenci matične šole Dobravlje bodo imeli v petek 27. 10. priložnost spoznati režiserja Igorja Šterka in se z njim pogovarjati o nastajanju filma.  http://www.kinodvor.org/spored/pojdi-z-mano/

Srednješolci so izbrali film Kapitan Fantastični. Tudi ta nudi številne teme za pogovore o alternativnih načinih vzgoje, potrošništvu, uporništvu ipd.  http://www.kinodvor.org/spored/captain-fantastic-103488/

Primer spodbujanja umetnostne vzgoje, povezovanja šol in sodelovanja z občino ter Zvezo kulturnih društev je Ministrstvo za kulturo prepoznalo kot primer dobre prakse in večkrat smo bili povabljeni, da ga predstavimo na posvetih o spodbujanju kulturne vzgoje, nazadnje smo primer predstavili na radiu ARS v forumu o spodbujanju umetnostne vzgoje na šolah.  http://ars.rtvslo.si/2017/09/arsov-forum-119/

Mirjam Kalin

Stran 5 od 31« Prva...34567...102030...Zadnja »