Proteusovo tekmovanje iz biologije

Letošnja tema tekmovanja so pajkovci. Pajki, suhe južine, pršice, klopi, škorpioni in paščipalci so le ene od skupin pajkovcev.

Letošnje tekmovanje vas bo popeljalo v svet živalske skupine, ki je v življenju našega planeta še kako prisotna in pomembna, je pa zapostavljena in podcenjena. Za kratek prikaz kako pomembna in obenem pritajena je skupina navajam zgolj nekaj »ocvirkov« iz živalske skupine, ki je res nekaj posebnega:

Ko se vprašamo, katera je najnevarnejša žival v gozdu, to nista medved in volk, pač pa klop. Ker prenaša, kar  pač prenaša, ga imenujemo »vektor«; izraz, ki vam je bolj domač iz fizike kot iz naravoslovja.

Kdo na naših travnikih in mejicah polovi največ žuželk? To niso ptice in drugi plenilci, pač pa pajki. Brez njih bi nam res trda preedla!

Katera snov je trdnejša od jekla in je obenem še elastična in upogljiva? Pajčevina! Pri isti debelini vrvice prenese mnogo več kot jeklena.

Ali se je evropskih pajkov potrebno bati? Ne. Njihov strup je namenjen ubijanju uplenjenih žuželk; njihovi strupniki pa so prekratki, da bi lahko strup vbrizgali. (Kljub vsemu se večjih pajkov ne dotikamo.)

Katera živalska skupina je bolj pomembna pri tvorbi prsti iz listnega opada kot deževniki? Drobne mikroskopske pršice! Seveda to ne pomeni, da imajo deževniki zanemarljivo vlogo.

Katera žival se sveti kot neonska luč, če jo posvetimo z UV svetilko? Škorpion.

Strupi pajkov in škorpijonov, pajčevina in druge posebnosti pajkovcev so v zadnjem času predmet intenzivnih raziskav v interesu medicine, farmacije in tehnologije. Lahko si obetamo mnoge izboljšave na omenjenih področjih.

Tu je zgolj par drobcev o tej zanimivi živalski skupini. Več in še mnogo več boste na pripravi na tekmovanje izvedeli na uvodnem predavanju in iz literature, ki je navedena na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije (https://www.proteus.si/tekmovanja/ ). Literaturo najdete na https://www.proteus.si/priporocena-literatura-20212022/. Nekaj literature je na voljo tudi na šoli.

Začnite s priporočenimi osnovami, potem pa naprej.

Pri tako kompleksni živalski skupini je prvenstveni cilj tekmovanja širjenje obzorja pred samimi rezultati na tekmovanju. Vsem, ki ste se prijavili na tekmovanje pa želim obojega.

Tekmovanje bo 20. oktobra (še letos!). Do takrat pa bomo razjasnili še kakšno vprašanje in se marsikaj zanimivega naučili.

Peter Valič

Na fotografiji je cvetni pajek iz družine »rakovičarjev«, skupine pajkov, ki je specializirana na plenjenje opraševalcev. Posnet je bil v Dobravljah konec maja 2019 na octovcu pri mali avtobusni postaji.

Kaj smo brali poleti?

Pano pred šolsko knjižnico je med urami medpredmetne povezave knjižnično informacijskih znanj in slovenščine postal pisana stena. Sestavljena je iz barvnih lističev, na katerih so naslovi knjig, ki so jih med poletjem brali naši učenci od 5. do 9. razreda.

Veseli smo ugotovitve, da je v vsakem oddelku in skupini kar nekaj učencev, ki so poleti prebrali veliko število knjig  (petnajst, dvajset in več). Posebna pohvala pa gre dečkom, ki so v večini oddelkov in skupin med tistimi, ki so prebrali največ ali zelo veliko knjig. Torej branje knjig postaja močno področje tudi med fantovsko populacijo. Z učenci, ki pa poleti niso prebrali nobene knjig, smo ugotovili, da so vseeno brali, kajti branje je dejavnost, ki ni vezana le na knjigo.  

Zato smo se z njimi pogovarjali o pomenu branja za življenje, učenje, boljše informiranje, dobro opravljanje poklica in boljšo orientacijo na vseh področjih človekovega delovanja.

Branje je tudi branje različnih navodil, oglasnih tabel, plakatov, filmskih podnapisov, prometnih oznak, strokovnih člankov na spletu … 

Zato na šoli spodbujamo branje kot eno od temeljnih dejavnosti za napredovanje učenja.

Seveda je branje leposlovja (romanov, poezije, črtic itd.) še za stopničko višje, saj nam ponuja tudi umetniško izpolnitev, radost in veselje nad lepo besedo, ki človeka dviga na nivo lepega in dobrega.

Po pogovoru smo ugotovili, da so vsi učenci poleti brali, kar je razvidno tudi z njihovih lističev.

Irma Krečič Slejko

Dostopnost