Vsako leto po letu 1990 Društvo prijateljev mladine Ajdovščina organizira Medobčinski otroški parlament, kjer mladi parlamentarci in parlamentarke razpravljajo o aktualnih temah. Letos so se mladi z 5. šol in enega mladinskega zavoda gornje Vipavske doline dobili že 21. zapored.
Letošnja tema šolskih parlamentov je VPLIV DRUŽBE IN MEDIJEV NA OBLIKOVANJE MLADOSTNIKA.
V torek, 15. februarja smo se srečali na 21. občinskem otroškem parlamentu v sejni dvorani Občine Ajdovščina.
Program je bil sledeč:
1 – Pozdrav organizatorja (ZPM Ajdovščina) in nagovor župana (g. Marjana Poljšaka)
2 – Izvolitev organov 21. občinskega Medobčinskega parlamenta
3 – Vprašanja županu »Kje pa mene čevelj žuli?«
4 – Program učencev
5 – Razprava in poročanje s šolskih otroških parlamentov
6 – Izvolitev predstavnikov za regijski otroški parlament v Novi Gorici in za 21. ter glasovanje o predlaganih temah za 22. nacionalni parlament v Ljubljani
7 – Povzetki parlamenta in zaključek
Sodelujoči pri letošnjem zasedanju so bile učenke in učenci (ter naše mentorske malenkosti) iz Cirius Vipava, Oš Col, Oš Danila Lokarja Ajdovščina, Oš Dobravlje, Oš Draga Bajca Vipava, Oš Otlica, Oš Šturje Ajdovščina
Letos prvič je vodenje zaupano dvema šolama naenkrat. Skupaj z OŠ Otlica smo pripravili vodenje medobčinskega parlamenta. Otliško delegacijo je vodila Ana Kalin, našo dobravsko pa jaz (svojega dvojnika sem pustil kar doma…).
Vodenje parlamenta smo zaupali trojici: Maticu Fučki (OŠ Dobravlje), Rebeki Kobal (OŠ Otlica) in Neji Kutin (OŠ Dobravlje). Več kot vzorno so izpeljali medobčinski parlament.
Iz Dobravelj smo se udeležili parlamenta v zasedbi: Matic Fučka (vodnenje parlamenta), Neja Kutin (vodnenje parlamenta), Urška Cigoj (prispevek za šolski radio na OŠ), Veronika Komelj (prispevek za šolski radio na OŠ) , David Valič, Ajda Koloini, Nastja Bizjak, Ana Čufer (zapisničarka) in Kaja Bratina (predstavitev dela parlamenta na OŠ).
V prvem delu so otroci postavljali vprašanja ajdovskemu županu g. Marjanu Poljšaku. Pričakovali smo tudi udeležbo vipavskega župana g. Ivana Princesa, ki si verjetno zaradi obveznosti ni mogel vzeti časa. Žal, sa je to edina ura (60. min), ki jo župani letno posvetijo otrokom v neposrednem pogovoru.
Vprašanja parlamentarcev županu so se nanašala tako na plazeče odseke cest, kot na organizacijo festivalov in prireditev, na krizo in financiranje šolstva sploh in nenazadnje na županov pogled na medijski prostor v katerem živimo. Ura je minila kot trenutek.
Pred odmorom so otliški otroci odigrali zanimiv in domiselen skeč, ki je prikazal, kako globoko so različne generacije – vsaka po svoje – medijsko odvisne in medijsko »prepojene«.
Sledil je pogovor med samimi parlamentarci o medijih in njihovemu vpljivu. TV kot nadomestna »mama«, čas preživet za takšnim in drugačnim ekranom, pa računalnik in ure in ure na Facebooku, po 1000 in več SMS-jev mesečno, in še in še tem se je odpiralo. Bombardirani smo z mediji in njihovimi prijemi. Iskali smo skupne točke in zaključke v popotovanjih skozi medijski blodnjak. Verjetno bodo lažje shajali tisti z ustrezno mero kritičnosti, selektivnosti in seveda sreče in zavestnega odpovedovanja nekaterim »dobrotam«, ki jih danes nudi multimedijski prostor v katerem živimo.
Za konec bi iz množice dejstev, ki se nanašajo na medije podal tadva:
Facebook trenutno predstavlja 2 – 3 odvisnost na Otoku, mi pa med glavne usmerjevalce otrok na stranpoti še vedno krivimo droge in alkohol. (Dobro, slednji dve ne bosta poniknili v pozabo in neaktualnost, zgolj pridružila se jim bo še kakšna – močnejša po možnosti.)
3000 – 3500 je število reklam, ki jih dnevno prejme po takšnem ali drugačne mediju ameriški otrok DNEVNO. Pri taki količini lomi tudi odrasle, pa otrok ne bi!
Pa naj še tako trdno in zaverovano govorimo (kako dobro poznamo ta svet…), da so edina stalnica sodobnega sveta spremembe, smo v te spremembe hočeš nočeš morali dodati še eno grenko stalnico: medijska resnica je prikrojena in tržena s strani lastnikov medijev in sponzorjev.
In v tej medijski brozgi podobni kaši prikrojenih resnic odraščajo naši otroci. Baje so največje bogastvo, kar ga premoremo. Še pelargonije pred zimo boljše zaščitimo in gorje, če jih zalijemo preveč…
Hvala vsem parlamentarcem OŠ Dobravlje za trud in resen pristop do dela.
Peter Valič