Prireditev s prazničnim bazarjem

7 Dec, 2024 | Novice

Ob začetku prazničnega meseca (4. 12. 2024) smo se na Osnovni šoli Dobravlje zbrali na prireditvi, ki smo jo poimenovali Kultura in mi. Program so – ob pomoči mentorjev – pripravili učenci, v njem pa so se spraševali, kakšen svet si želijo najstniki, kdo so in kaj jih določa. Ugotovili so, da je kultura, ki zaznamuje naš prostor, zanje posebej pomembna. Prva beseda, ki so jo, nebogljeni ob prvem vdihu, slišali od svojih mater, je bila prva pesem. In nato vse naslednje; ob zgodbah starih staršev, ob poeziji narave, ki je do nas, v tej naši dolini, tako radodarna. Učenci so nežno, a hkrati ponosno interpretirali poezijo pesnika Franca Černigoja, izkazali pa so se tudi z glasbenimi nastopi (šolski zbor, šolski bend in nastopa s čelom in fagotom, vsi učenci so v skupnem nastopu zapeli Zdravljico) in humornim dramskim vložkom. Nastopile so tudi učenke iz Plesnega centra ADC. Ob prireditvi je potekal bogat predpraznični bazar. Ponosni smo na vse nastopajoče, na tiste, ki so sodelovali s svojimi izdelki, ne smemo pa pozabiti tudi na učence, ki so poskrbeli za sceno, ozvočenje in luči. Še enkrat smo dokazali, da s skupnimi močmi zmoremo veliko. Verjamemo, da smo s prireditvijo prižgali kakšno iskrico v očeh. In kot so povedali naši učenci staršem in ostalim obiskovalcem: »Upamo, da odhajate domov s ponosom, da smo ravno mi vaši otroci. Točno taki, kot smo.«

Nina Trebovc

[Pokaži diaprojekcijo]

[Pokaži diaprojekcijo]

foto: Mia Feltrin in Filip Artico

“Majhni koščki velike Afrike”

2 Dec, 2024 | Novice

Zadnji novembrski petek je običajne ure geografije popestrila geografinja in fotografinja Ivana Žigon, ki je po zaključku fakultete celo leto svojega življenja kot prostovoljka pomagala v južnoafriški državi Mozambik.

Kot nam je povedala, te nič ne more pripraviti na resničnost življenja v Afriki. V predavanju se je dotaknila tem, ki jih spoznavamo tudi pri pouku geografije – pokrajini, podnebju, rastju, živalstvu … Največ časa pa je posvetila svoji osebni izkušnji življenja in dela v Afriki, predvsem druženju s tamkajšnjimi otroci in njihovim vsakdanom, ki se tako zelo razlikuje od našega življenja, kot da ne bi živeli na istem planetu.

Učencem so se v spomin vtisnile zgodbe otrok, ki morajo skrbeti za svoje starše, nimajo denarja niti za šolske pripomočke in hodijo po vodo daleč od vasi, čeprav so v reki tudi krokodili; pa tudi zabavnejše dogodivščine: šestindvajset otrok nabasanih v en avtomobil; otroci, ki ob igri pozabijo na čas; tržnica živih živali; igrače, ki si jih otroci iznajdljivo izdelajo sami in veselje, ki ga pokažejo, ko dobijo nekaj majhnega – na primer paket barvic.

Eni od učiteljic se je zdelo lepo, da se je lahko pol vasi otrok več ur igralo s kartami za spomin. Ob tem se si je zaželela, da bi tudi mi našli več časa za druženje in se po afriškem zgledu manj obremenjevali z obveznostmi, zunanjim izgledom in materialnimi stvarmi.

Luka Ruter

[Pokaži diaprojekcijo]

Mogoče za konec in razmislek; Ivana je v uvodu mimogrede omenila nekaj kar v marsičem presega ves (s kapitalom prepojen) zahodni svet: “Poglejte in bodite pozorni, kako malo imajo in skakšnimi nasmehi žiivijo, se obdarjajo in se bogatijo”.

P. V.

Projekt Krokus

2 Dec, 2024 | Novice