Razpoke v družbi, ki jih je pokazala pandemija – zaključki parlamenta 3.

Pandemija je pokazala moč medijev socialnih omrežij in obenem nakazala, kako nizko je zaupanje ljudi nekdanjih socialističnih držav v znanost in stroko. Upravičeno ali ne – ne bom sodil. Gonilo napredka tisočletji razvoja sodobne civilizacije je degradirano, medijsko zmanipulirano in izigrano. Vsekakor je eden od nujnih izzivov bodočih generacij v preprečitvi nadaljnjega sistematičnega izločanja neodvisne znanosti iz polja odločanja zlasti na področju zdravstva, ekologije in sociologije. Trenutno imajo največjo moč odločanja lobiji, interesne skupine in socialna omrežja. Mediji so žal primorani slediti diktatu moči, denarja in interesa.  Tudi zagovorniki »t. i.« kritičnega mišljenja so se znašli v primežu pravila: »Ne kregaj se z roko, ki te krmi!«

Na mlade tako prelagamo težko nalogo, da očistijo pleve od zrnja in ne prečkajo reke žejni, kot se nam to vse pogosteje dogaja. Niso tega zakuhali, bodo to očitno primorani pospravljali tudi za nami – odraslimi.

mentor šolskega parlamenta in šolske skupnosti: Peter Valič

Težave in stiske v času pandemije: zaključki parlamenta 2.

V času pandemije se deloma zapostavlja psihološke težave, ki jih imajo vse starostne skupine zaradi stisk, ki so nastale. Za težave odraslih so na razpolago predvsem tablete, namesto konkretnih rešitev. Čakalne dobe za urgentne primere otrok, ki so v težavah so od 8 mesecev do leta in pol. To je čas, ko lahko otrok sam zleze iz težav ali pa se osebnostno zdrobi in zlomi. Glede na to menim, da je samozaščitno ravnanje ena od poti, ki lahko ublaži mnoge težave. Sicer bi o tem morali govoriti že pred letom dni a smo puščali stroki in uradno zadolženim inštitucijam čas, da se kaj zgodi. Zgodilo se je le to, da so se čakalne dobe le še podaljšale. Ne iščimo krivca, poizkusimo najti pot na boljše.

Če ne moremo koristiti, vsaj škode ne povzročajmo – ne sebi, ne soljudem.

Utrdimo pozitivne medčloveške vezi.

Malo več altruizma in malo manj egoizma.

Malo več sočutja in malo manj neprizanesljivosti.

Tako lahko ublažimo primanjkljaj, ki je nastal ob predolgih in nevzdržno dolgih čakalnih vrstah uradnih inštitucij za pomoč ljudem (zlasti otrokom), ki so v osebnostnih stiskah.

Civilizacija »razvitega sveta« nas je v zadnjih 70 let razvajala in vse potrebno redno omogočala in servirala. (Pretirano prijazno do uporabnika za vsako ceno!). Stari kitajski rek pravi: Ne zanašaj se na tiste, ki ti bodo ribe prinesli na hišni prag, raje s pridruži tistim, ki te bodo naučili loviti. V teh časih je dozorelo, da kakšno staro modrost potegnemo iz prahu pozabe. Čas je, da se naučimo »ujeti« in deliti dobro, kajti slabo se nam lepi samo od sebe – brez povabila.

Vredno je poizkusiti: danes, pa spet jutri, … popojutrišnjem, pa spet. Več krat ko poizkusiš, več možnosti imaš, da cilj dosežeš. In bolj je cilj usmerjen v obče dobro, več možnosti ima, da je trajnejši.

mentor šolskega parlamenta in šolske skupnosti: Peter Valič

Dobrote in pasti IKT (E) tehnologij – zaključki parlamenta 1.

Smo v času, ko je računalniška miška naša najpogostejša domača žival, mobilnik pa naš najboljši prijatelj. Pa je res vse tako »črno« in brezupno? Porast uporabe IKT tehnologij terja ukrepe k ustrezni uporabi.

V času pandemije je porast uporabe E-tehnologij na pohodu. Eno od pozitivnih dejstev je, da smo postali bolj E-pismeni. Obenem to pomeni, da se je povečala uporaba, s tem pa odvisnost, žal tudi zasvojenost od IKT tehnologije. Posledično pada količina kvalitetnih stikov v živo. To zagotovo vodi v siromašenje kvalitete življenja. Daleč od tega, da moramo storiti korak nazaj. Manjkajo predvsem pravila. Si predstavljate promet brez pravil? Od Ajdovščine do Gorice bi brez upoštevanja prometnih pravil prišli živi le po čudežu! Ampak promet normalno teče le, zahvaljujoč upoštevanja strogo postavljenih pravil. Kaj pa v E-svetu? Brez jasnih pravil bo terjal več žrtev, kot vse dosedanje tehnologije, kajti vsak od izumov in tehnologij, ki jih vgradimo v družbo je močnejši, koristnejši in obenem pogubnejši – kakor se pač odločimo. Ena od opaznih sprememb je vedno bolj razširjena uporaba pametnih telefonov. Ti ponujajo kup koristnih aplikacij, s katerimi si lahko resnično pomagamo, obenem ponujajo kup aplikacij, ki nam kradejo čas, nas zasipajo z reklamami, povzročajo nelagodje, čustveno odvisnost in E- sprejetost, dejansko pa vodijo v vedno večjo osamljenost. Kaj bomo zbrali, je na nas, ne na telefonih in snovalcih raznih omrežij in piscih aplikacij.

O pravilih uporabe pametnih telefonov na šoli je 9. razred v začetku leta sestavil nekaj pravil, ki so tako zrela, da so v fazi potrditve učiteljskega zbora. Upoštevati je potrebno, da je 9. razred vsaj 3 – 4 leta vpet v vse pasti mobilnih tehnologij in njihovi predlogi so »iz prve roke« in so zaključki »s fronte«.

Pravila, ki so jih oblikovali devetošolci glede uporabe mobilnih telefonov na šoli.

Tudi doma je potrebno določiti pravila. Se vam je že zgodilo, da otrok še 5 min. tipka preden sede za nedeljsko kosilo, ko so ostali že čakajo, da se E-opravki končajo? Da sprehod brez mobilnika ne obstaja več, … da je mobilnik stalno v žepu, stalno prižgan, stalno na dosegu … STALNO ZAKAJ in ČEMU?

Še pred par leti smo se smejali fotografijam in posnetkom na internetu, kjer mlada mamica pelje na sprehod mobitel, psa in otroka v vozičku. Zazrta v ekran mobilnika zaupa psu, da bo njo in otroka varno pripeljal na drugo stran ceste medtem, ko odgovarja na sporočilo. Eno stvar vam zagotavljam: otroci naše šole bodo boljši starši. Čaka nas desetletje ločevanja koristi in škode IKT tehnologij.

Mobilniki nam ne le kradejo čas, so tudi vir sevanja. Na spletu najdemo zelo navzkrižne trditve: od pogubnih posledic, do trditev, da so mobilniki povsem varni. Mi smo na parlamentu (in na parkirišču) mobilnike testirali in si ustvarili svoje mnenje. Zadeva je rešljiva le, če upoštevamo pravila, ki jih narekuje presek med koristjo nove tehnologije in samozaščitnim vedenjem in obnašanjem.

Tu je posnetek:

mentor šolskega parlamenta in šolske skupnosti: Peter Valič

Dostopnost